»Vzorec sem poznala že na pamet, moja čustva so običajno označena kot dušeča, premočna, neobvladljiva. Označevali so me za preveč intenzivno, preveč posesivno, preveč temačno. Vedno znova so mi govorili, da sem preprosto preveč. Preveč česa? Nihče ni bil pripravljen pojasniti.«

»Mira je bila izjemno nežna oseba, prenežna za tisti čas, v katerem je razpadala država«

»Mira je bila vulkan«

»Od otroških let sem bila občutljiva in – 'komplicirana'.«

»Pogledam v zvezde. Noč je jasna in Rimska cesta se zdi tako blizu. Tja bom kmalu namenjena. 'Vsi smo zvezdni prah,' – naenkrat se spomnim, kaj je Delenn rekla v Joejevem scenariju. Ni slab obet. Ne bojim se. Do takrat bom zaprla oči in čutila lepoto okrog sebe. In globoko vdahnila pod temnim nebom, polnim zvezd. Vdih. Izdih. To je vse.«

»Besedo oprosti je Mira imela najraje, a jo je slišala premalokrat«

»Kaj je najhujše, kar bi se mi lahko zgodilo? Ja, lahko bi me ubili. In kaj potem? Umetnost ne bi smela imeti meja.«

»Sovražili sta ali naju sovražita še danes«

»Praznine, ki je ostala po njenem odhodu, ne moremo z ničimer zapolniti«

»boljši prepoznavnosti slovenskih ustvarjalk tako v javnosti kot znotraj stroke, okrepitvi njihovega položaja na polju literature in kulture ter pravičnejšemu ocenjevanju in širši pojavnosti njihovih dosežkov tako v literarnem kanonu kot v vseh sferah življenja, od šole do bralne javnosti«